VSRS Sodba I Kp 30162/2016

Jedro

Pomen kaznivega dejanja je majhen, če je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno (objektivni kriterij), in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin (subjektivni kriterij). Številne zaslišane priče so opisovale, kako so si s konopljinimi produkti, ki jim jih je S. J. podaril, lajšale ali celo odpravile zdravstvene težave oziroma bolezenska stanja svojih družinskih članov. Izveden dokazni postopek tudi ni potrdil, da bi imeli v predmetni zadevi konkretni obravnavani konopljini produkti zdravju škodljive učinke, temveč po izpovedbah prič in predloženi medicinski dokumentaciji prav nasprotno. Številni bolniki oziroma njihovi družinski člani so izpovedovali o ugodnih učinkih konopljinih produktov, ki so jih prejeli od obtoženega S. J. Gre za ljudi, ki so izkusili učinke številnih zdravil in terapij, predno so pričeli z uporabo produktov iz konoplje. Navedeno je še dodatno potrjeno s predloženo zdravstveno dokumentacijo, ki med ostalim izkazuje, da so bili lečeči zdravniki z uporabo konoplje seznanjeni in je glede na terapevtske učinke niso odsvetovali. Ne gre torej za ljudi, ki bi uživali konopljine produkte zaradi psihoaktivnih učinkov, ki jih prepovedana droga ima, temveč gre za ljudi, ki so se znašli v težkih življenjskih situacijah in so si z uporabo konoplje oziroma njenih produktov lajšali ali celo odpravili zdravstvene težave. Zaseženo količino konoplje je potrebno presojati tudi upoštevaje, da je dokazni postopek potrdil, da je bila pri hišni preiskavi zasežena konoplja namenjena izključno izdelavi izdelkov. Navsezadnje pa je potrebno upoštevati, da so bili produkti iz konoplje, kot so izpovedovale priče, v precejšnjem delu podarjeni. Splošno znano dejstvo pa je, da se v družbi vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnem zdravilu. Nenazadnje pa tudi novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča sledi deloma spremenjenemu stališču zdravstvene stroke v zvezi z učinki konoplje pri lajšanju posledic določenih bolezni. Zaradi vsega naštetega tudi senat Vrhovnega sodišča kot pritožbenega sodišča ocenjuje, da je dejanje, ki sta ga izvršila obtoženca šteti kot dejanje majhnega pomena.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obtoženega T. Z. se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni, po uradni dolžnosti tudi za obtoženega S. J. tako, da se obtožena S. J. in T. Z.

iz razloga po 4. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da sta v sostorilstvu, z zavestnim sodelovanjem pri storitvi, neupravičeno, to je v nasprotju s 4., 7. in 10. členom Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami1, proizvajala konopljo – rastlino in zaradi prodaje hranila konopljo – rastlino in njene produkte, torej rastlino, ki je na podlagi 2. in 3. člena ZPPPD, v zvezi z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog2

v skupini II., pod zaporedno številko 112, razvrščena kot prepovedana droga, ko sta dne 21. 1. 2016 v klub S., na naslovu ..., in sicer:

1.) v dveh posebej prirejenih prostorih gojila 44 sadik konoplje, v velikosti od 25 do 148 cm;

2.) posedovala skupno 6.021,29 gramov posušene konoplje – rastline, 6 gramov konoplje – smole, 121,8 ml produktov iz konoplje, 700 ml kreme, ki je vsebovala prepovedano snov Tetrahidrocanabinol (THC), pri čemer količina prepovedane droge in dejstvo, da so jima bile zasežene tri elektronske tehtnice, kaže na to, da sta prepovedano drogo hranila za nadaljnjo prodajo;

s čimer bi tedaj storila:

z dejanjema, opisanima pod točko 1. in 2., kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov, proračun.

-------------------------------

1 Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, v nadaljevanju ZPPPD, Ur. l. RS, št. 108/99, 44/00 in 2/04.

2 Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, v nadaljevanju Uredba, Ur. l. RS, št. 45/14 s spremembami, nazadnje 14/17.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo II K 31062/2016 z dne 17. 12. 2018 iz razloga po 4. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obtožena S. J. in T. Z. oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena istega zakona ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov obremenjujejo proračun.

2. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo II Kp 31062/2016 z dne 12. 6. 2019 pritožbi okrožne državne tožilke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi petega odstavka 392. člena in prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo tako, da je obtožena S. J. in T. Z. spoznala za kriva kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in jima izreklo, obtoženemu S. J. kazen eno leto zapora, obtoženemu T. Z. pa na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je oba obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

3. Zagovornik obtoženega T. Z., odvetnik Robert Pungerl, vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 370. člena ZKP. Uvodoma zatrjuje, da v obravnavani kazenski zadevi ni dokazano, da bi T. Z. deloval kot sostorilec, torej da je sodeloval pri proizvodnji ali gojenju konoplje, niti da je imel prepovedano drogo v posesti, še manj, da bi jo komurkoli posredoval. Zgolj njegovo ime na kartonski škatli, v kateri so bili dobavljeni ventilatorji ter prstni odtisi na kozarcu z drogo so za dokazovanje sostorilstva, ki po definiciji pomeni bistven prispevek k uresničitvi kaznivega dejanja, premalo. Legalizacijo konoplje podpira zato je bil z oprostilno sodbo zadovoljen in za pritožbeno izpodbijanje prvostopenjske sodbe ni imel interesa. Vztraja pri predlogu, da Vrhovno sodišče zahteva oceno ustavnosti prvega odstavka 186. člena KZ-1, saj se sklep ustavnega sodišča U-I-106/16 z dne 13. 9. 2017, s katerim je bila v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Višjega sodišča v Mariboru le-ta zavržena, nanaša na drugačno pravno in dejansko vprašanje, kot gre v obravnavani zadevi. V nadaljevanju obtoženčev zagovornik navaja razloge, ki govorijo v prid legalizaciji konoplje, zlasti izpostavlja medicinski potencial THC in CBD, zaradi katerih se konoplja v večih držav že legalizira, in to celo za rekreativno rabo, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre. V prid stališču, da ne gre za drogo, ki je nevarna za zdravje ljudi, izpostavlja primer hudo oziroma neozdravljivo bolnih ljudi, ki so si z uporabo konoplje oziroma njenih pripravkov zdravstvene težave lajšali ali jih celo odpravili, npr. priča D. P. in priča S. F. Zatrjuje, da obtoženi S. J. ni zdravil ljudi, temveč jim je omogočal le dostop do zdravila. V zaključnem delu pritožbe obtoženčev zagovornik navaja, da je določba 186. člena KZ-1 že dolgo v nespremenjeni vsebini v kazenskem zakoniku tako, da dognanja o učinkih THC in CBD niso mogla biti upoštevana. V Uredbi je bila konoplja premeščena iz I. v II. skupino, vendar se tudi tam nahaja neutemeljeno.

Vrhovnemu sodišču predlaga, da T. Z., po ugotovitvi, da ni deloval v sostorilstvu, oprosti obtožbe na podlagi 3. točke 358. člena ZKP ali podredno vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje oziroma na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekine postopek in predlaga začetek postopka za presojo ustavnosti 186. člena KZ-1, ustreznih členov ZPPPD in Uredbe.

4. Na pritožbo je odgovoril vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc. Navaja, da je sodišče druge stopnje spremenilo oprostilno sodbo v obsodilno in je tako nastal pravni položaj iz 3. točke prvega odstavka 398. člena ZKP, po katerem Vrhovno sodišče RS odloča o pritožbi, kadar sodišče druge stopnje spremeni sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe, in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. Zoper obsodilno sodbo je vložil pritožbo odvetnik Robert Pungerl iz vseh pritožbenih razlogov. Ni utemeljena trditev, da pojem sostorilstva v konkretni zadevi ni jasen. Že Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah zavzelo stališče, da v primerih, pri katerih več oseb skupaj opravlja enako ali isto dejavnost, ni treba – niti to ni mogoče – za vsakega izmed obeh sostorilcev opisovati njegove aktivnosti pri sostorilstvu. Eventualne razlike v intenziteti so lahko razvidne iz obrazložitve in se upoštevajo pri odmeri kazni oziroma izbiri kazenske sankcije. Glede nevarnosti konoplje je sodišče sledilo zakonski ureditvi, ki prepovedano drogo šteje kot pravno relevantno in v zvezi s vprašanjem zakonitosti sodbi sodišča druge stopnje ni mogoče nasprotovati. Zakonodajni temelji so navedeni že v izreku sodbe. Zato predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča druge stopnje.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi presoje izvedenih dokazov zaključilo, da so v ravnanju obeh obtožencev podani zakonski znaki kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, da jima je dejanje dokazano tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu, pri čemer način izvršitve izkazuje direkten naklep, dvom v prištevnost obeh obtožencev pa ni izkazan (7. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje). Sodišče prve stopnje ugotavlja tudi, da sta obtoženca dejanje storila v sostorilstvu, ko sta oba sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja, tako pri gojenju kot pri hrambi konoplje in njenih produktov. Četudi je bilo z zaslišanjem prič ugotovljeno, da so bili konopljini produkti v večji meri donirani, pa je glede na izpovedbe tistih prič, ki so izpovedale, da so za konopljine produkte obtoženemu S. J. tudi plačale (T. R., S. P. in A. M.) ter da je ena od prič (D. M.) izpovedala, da je od obtoženega J. v enem primeru kupila en joint, zaključilo, da je bila posušena konoplja (rastlina), ki je bila glede na izveden dokazni postopek namenjena za izdelavo produktov in njeni produkti, ki so bili zaseženi ob hišni preiskavi, hranjeni tudi za nadaljnjo prodajo.

7. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje sklepalo na majhen pomen obravnavanega kaznivega dejanja. V 13. točki obrazložitve sodbe je navedlo dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je utemeljilo zaključek, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom obravnavanega dejanja in posledicami, ki bi ju za obdolženca povzročila obsodba. Med drugim je izpostavilo, da je dokazni postopek v zvezi s količino zasežene konoplje potrdil, da je bila pri hišni preiskavi zasežena konoplja namenjena izdelavi konopljinih produktov, da so bili le-ti, kot so izpovedovale priče, v precejšnji meri donirani, da se v družbi vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnem zdravilu, kar mora upoštevati tudi sodna praksa ter da je bila v času odločanja sodišča konoplja uvrščena v skupino II. Uredbe.

8. Obtoženca ter njuni zagovorniki niso vložili pritožb zoper prvostopenjsko sodbo, s katerimi bi grajali pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta obtoženca storila kaznivo dejanje, kot se jima je očitalo z obtožbo, temveč sta zagovornika podala le odgovora na pritožbo, ki jo je vložila višja državna tožilka, v kateri je uveljavljala pritožbena razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

9. Sodišče druge stopnje je sicer v celoti pritrdilo zaključkom prvostopenjskega sodišča, da sta obtoženca po subjektivni in objektivni plati izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 ter se v izogib ponavljanju sklicevalo na razloge v 7. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe. Kot neutemeljen pa je ocenilo zaključek prvostopenjskega sodišča, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi ju za obtoženca povzročila obsodilna sodba. Pri tem je izhajalo že iz umestitve kaznivega dejanja v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, za katero je v zakonu zagrožena kazen od enega do desetih let zapora. Poudarilo je, da gre v obravnavanem primeru za neupravičeno proizvodnjo 44 sadik konoplje v posebej prirejenih prostorih ter neupravičeno hrambo konoplje in njenih produktov za nadaljnjo prodajo v večih količinah (in sicer 6.021,29 g posušene konoplje (rastline), 6 g konoplje – smole, 121,8 ml produktov iz konoplje ter 700 ml kreme, ki je vsebovala prepovedano snov THC). V nadaljevanju je v 15. točki obrazložitve sodbe izpostavilo, da so po naši zakonodaji konoplja in njeni produkti še vedno prepovedana droga in se po drugem odstavku 7. člena ZPPPD proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti le za medicinske, veterinarske, učno in znanstveno – raziskovalne namene na podlagi ustreznega dovoljenje pristojnega ministrstva; obtoženca takega dovoljenja nista imela in tudi nista storila prav ničesar v smeri, da bi si ga pridobila, niti niso v dokaznem gradivu izkazana njuna v postopku zatrjevana prizadevanja za legalizacijo konoplje. Obtoženca sta glede na njuna zagovora ter izpovedbe v postopku zaslišanih prič, po ugotovitvah sodišča druge stopnje, dejanje izvrševala skozi daljše časovno obdobje v katerem so priče pri njima nabavljale večje količine konoplje in njenih produktov. Razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je obrazložilo, zakaj je podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih obtožencema povzročila obsodilna sodba, je ocenilo kot neprepričljive in zaključilo, da je bila določba 4. točke 358. člena ZKP nepravilno uporabljena. Zato je ugodilo pritožbi državne tožilke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtoženca spoznalo za kriva kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in jima za to kaznivo dejanje izreklo kazenski sankciji.

10. Nižji sodišči sta po presoji Vrhovnega sodišča, prepričljivo in izčrpno pojasnili okoliščine, na podlagi katerih sta utemeljeno sklepali tako o izpolnitvi objektivnih znakov obravnavanega kaznivega dejanja kot tudi o krivdi obtožencev zanj. Utemeljeno sta zaključili tudi, da sta glede na izsledke izvedenega dokaznega postopka, obtoženca dejanje storila v sostorilstvu, ko sta oba sodelovala tako pri gojenju kot pri hrambi konoplje in njenih produktov, kar je izčrpno pojasnjeno v 7. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe. Obtoženca in njuni zagovorniki, kot je že bilo omejeno, tudi niso vložili pritožb zoper prvostopenjsko sodbo, s katero bi grajali pravilnost ugotovitev prvostopenjskega sodišča o tem, da sta obtoženca v sostorilstvu storila kaznivo dejanje, ki se jima je očitalo z obtožbo. Ni pa pritrditi stališču sodišča druge stopnje v izpodbijani sodbi, da ugotovljeno dejansko stanje ne dopušča sklepanja o majhnem pomenu dejanja obtožencev, oziroma, da razlogi, zakaj sodišče šteje, da bi pravnomočna sodba za oba obtoženca imela nesorazmerne posledice, niso prepričljivi oziroma celo, da prvostopenjska sodba takih razlogov pravzaprav nima.

11. Pomen kaznivega dejanja je majhen, če je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno (objektivni kriterij), in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin (subjektivni kriterij). Na dejstva in okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje nanizalo v 13. točki obrazložitve sodbe in na njihovi podlagi sklepalo na nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (nevarnost za zavarovano dobrino) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba, se Vrhovno sodišče v celoti sklicuje. Iz podatkov spisa tako izhaja, da so številne zaslišane priče, ki jih je senat sodišča prve stopnje z gotovostjo ocenil za verodostojne, opisovale kako so si s konopljinimi produkti, ki jim jih je S. J. podaril, lajšale ali celo odpravile zdravstvene težave oziroma bolezenska stanja svojih družinskih članov. Izveden dokazni postopek tudi ni potrdil, da bi imeli v predmetni zadevi konkretni obravnavani konopljini produkti zdravju škodljive učinke, temveč po izpovedbah prič in predloženi medicinski dokumentaciji prav nasprotno. Številni bolniki oziroma njihovi družinski člani so na glavni obravnavi v postopku na prvi stopnji izpovedovali o ugodnih učinkih konopljinih produktov, ki so jih prejeli od obtoženega S. J. Gre za ljudi, kot navaja sodišče prve stopnje, ki so izkusili učinke številnih zdravil in terapij, predno so pričeli z uporabo produktov iz konoplje. Navedeno je še dodatno potrjeno s predloženo zdravstveno dokumentacijo, ki med ostalim izkazuje, da so bili lečeči zdravniki z uporabo konoplje seznanjeni in je glede na terapevtske učinke niso odsvetovali. Ne gre torej za ljudi, ki bi uživali konopljine produkte zaradi psihoaktivnih učinkov, ki jih prepovedana droga ima, temveč gre za ljudi, ki so se znašli v težkih življenjskih situacijah in so si z uporabo konoplje oziroma njenih produktov lajšali ali celo odpravili zdravstvene težave. Zaseženo količino konoplje je potrebno presojati, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje tudi upoštevaje, da je dokazni postopek potrdil, da je bila pri hišni preiskavi zasežena konoplja namenjena izključno izdelavi izdelkov. Navsezadnje pa je potrebno upoštevati, da so bili produkti iz konoplje, kot so izpovedovale priče, v precejšnjem delu podarjeni; 19 od 25 zaslišanih prič je izpovedalo, da so konopljine izdelke prejele brez plačila, ena izmed zaslišanih prič se je udeležila brezplačne delavnice na temo izdelave konopljinega olja, ena pa je prejela brezplačne nasvete. Splošno znano dejstvo pa je, da se v družbi vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnem zdravilu. Nenazadnje pa tudi novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča sledi deloma spremenjenemu stališču zdravstvene stroke v zvezi z učinki konoplje pri lajšanju posledic določenih bolezni. Zaradi vsega naštetega tudi senat Vrhovnega sodišča kot pritožbenega sodišča ocenjuje, da je dejanje, ki sta ga izvršila obtoženca šteti kot dejanje majhnega pomena, ter da razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje obrazložilo, zakaj naj bi bila podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obtožencema obsodilna sodba, na katere se Vrhovno sodišče v celoti sklicuje in jih povzema v tej točki obrazložitve, povsem prepričajo.

12. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče pritožbi zagovornika obtoženega T. Z. ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo. Razlogi, zaradi katerih je odločilo v korist obtoženega T. Z., so po presoji Vrhovnega sodišča v korist tudi S. J., ki se ni pritožil. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi 387. člena ZKP po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tudi v njegovo korist tako, da je iz razloga po 4. točki 358. člena ZKP po uradni dolžnosti izreklo oprostilno sodbo tudi zanj.

13. Odločitev o stroških kazenskega postopka ter potrebnih izdatkih in nagradi zagovornikov temelji na določbi prvega odstavka 96. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

18.01.2021